"Ti ljudje so namreč živeli ob reki, ki teče pod Straškim hribom, pod hribom, ki se je s celo rajdo vinogradov razpotegnil visoko v gabrove in bukove hoste in se čez poraščen skalnat svet dvignil v mogočni, široki Srobotnik."
Dularjeva pot: Dularjev mlin

Dularjev mlin

Mlin ima v mojem srcu posebno mesto. Zgodbo mlinarja Franca Štularja pripovedujem v romanu Krka pa teče naprej. In seveda - poklonim se neusahljivi, za vedno moji predragi Krki!

Mlinsko kolo je neutrudno streglo moč vodnega toka in gonilo mlinske kamne, da so trli pšenično, koruzno, ječmenovo zrnje..., kar je pač rodilo tisto leto, da le otroška usta niso bila lačna.

Mlin v Vavti vasi je bil prvič omenjen leta 1502, začetnici FD, ki jih lahko vidite, pa je dal leta 1843 vklesati tedanji lastnik Franc Dular (vir: Judita Podgornik Zaletelj, Mlinar v Vavti vasi je dajal osem mernikov soršice, E-rast; 2018/07).

Potek poti

Propadajoči mlin je odkupila in deloma obnovila straška občina. Ko stopimo bližje, si skušamo predstavljati, kako je tu bilo nekoč.

O dogajanju v Dularjevem mlinu, pomenu za okolico, življenju in težavah rodovine Dular v Vavti vasi - Jože Dular govori o Vavtovcu - si lahko preberete v knjigi Krka pa teče naprej.

Takoj za mlinom zagledamo tudi propadajoče ostanke Dularjeve žage, za njo pa zapuščeni govejak (napajališče živine in perišče). Nato zavijemo desno in gremo naravnost do glavne ceste. Tu stoji na levi strani hiša z velikimi gospodarskimi poslopji - Dularjeva kmetija.

Dularjev mlin in žaga, letnIca neznana

Vir fotografij: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Odlomek iz njegovih del

"Kdo je izbral ta kraj, kdo se je prvi spomnil, da je reki zagradil pot in speljal vodo v žleb in na malinsko kolo? Morda so bili vaščani, morda kak svobodnjak, mogoče grajski gospod ali pa oskrbnik novomeškega kapitlja? Kdo ve? Mogoče pa tudi kak zveden človek, ki ga je pot slučajno zanesla tod mimo. Ustavil se je in videl plitvo strugo in primerno nagnjeni breg, pa se je spomnil, da bi morda tu veljalo strugo pregraditi z jezom in ob bregu postaviti malin. Cesta se je vijugala tod: bil je prav primeren dohod do vode za pešce, tovorne konje in vozove."

(Roman Krka pa teče naprej, str. 10)

Po poteh Jožeta Dularja

GOR