Skupaj smo prehodili dobrih pet kilometrov ter doživljali obkrško pokrajino in njen odsev v mojih pesmih, povestih in romanih. Spet smo skoraj na začetku, blizu železniške postaje, od koder sem se v nekih drugih časih odpravljal v gimnazijo, v višje šole in širni svet, nikoli pa nisem pozabil Straškega hriba, vavtovškega polja, hoste, Krke in ljudi ob Krki.

Namesto pozdrava pa: dragi pohodnik, draga pohodnica, če te je pri katerem odlomku iz mojih knjig zamikalo, da bi segel po kateri od njih - dobijo se v knjižnicah. Če si morda prvič slišal zame - nič čudnega, nisem bil ravno preveč glasne sorte! Rad sem poslušal in dosti pisal ter si dopisoval z zanimivimi ustvarjalci!

Želim ti sreče na vseh tvojih poteh in te prosim - spoštuj naravo, slovensko kulturno dediščino, slovenski jezik in ljudi, ki še orjejo, kosijo, gojijo gozd, obdelujejo vinograd in še zapojejo slovensko. Ko so naši predniki odkrili to deželo, so videli, da je dobra in prelepa, pa so ostali!

Čuvaj Krko, da bo večno tekla naprej!